Tajvanski predsednik Lai Ching-te je v novoletnem nagovoru z naslovom »Otok odpornosti, luč upanja« poudaril nujnost朝野 (nadstrankarskega) sodelovanja in hitrega sprejetja obrambnega proračuna. Izpostavil je štiri ključne cilje za leto 2026: zagotavljanje varnosti in odpornosti, spodbujanje pametnega gospodarskega razcveta, uravnotežen regionalni razvoj ter utrjevanje demokratične enotnosti. Lai je opozoril, da Tajvan nima časa za notranje politične spore, medtem ko se sooča z naraščajočimi vojaškimi ambicijami Kitajske. Ponovil je pripravljenost na dostojanstven dialog s Pekingom pod pogojem, da Kitajska prizna obstoj Republike Kitajske (Tajvana). Ob robu osrednje slovesnosti pred predsedniško palačo so bili prisotni tudi drugi visoki funkcionarji, vključno z行政院 (predsednikom vlade) Zhuo Rongtaijem, predsednikom parlamenta Han Kuo-yujem in predsednico opozicijske stranke KMT Zheng Liwen. Medtem ko se je Lai rokoval s Hanom, so mediji opazili odsotnost neposredne interakcije med predsednikom in Zheng Liwnovo, ki je pozvala k spravi in končanju ustavnega zastoja. Premier Zhuo je ob tem izrazil upanje na čimprejšnjo potrditev proračuna in ključnih kadrovskih imenovanj, ki so nujna za nemoteno delovanje države v zaostrenih varnostnih razmerah.

Japonska vlada je v prizadevanjih za odvračanje naraščajočih groženj s strani Kitajske močno pospešila program vojaške krepitve, ki predvideva podvojitev letne porabe za oboroževanje. Država, ki je bila po drugi svetovni vojni desetletja zavezana izključno samoobrambi, se pod vodstvom novega konservativnega vodstva preobraža v močnejšo regionalno vojaško silo. Japonski uradniki poudarjajo, da je takšna sprememba nujna za zagotavljanje večje samozadostnosti in varnosti v luči spremenjenih geostrateških razmer v Aziji. Na odločitev Tokia so močno vplivali tudi pritiski Združenih držav Amerike, ki kot ključna japonska zaveznica spodbujajo večjo vojaško prisotnost svojih partnerjev v regiji. Nova politika predstavlja pomemben mejnik v japonski povojni zgodovini, saj država v svoji obrambni strategiji vse bolj poudarja zmogljivosti za odvračanje napadov. Poteza je sprožila številne razprave o prihodnosti pacifistične ureditve države, vendar vlada vztraja pri potrebi po modernizaciji in povečanju proračunskih sredstev za vojsko.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal zakon o nacionalni obrambi (NDAA) za proračunsko leto 2026, ki uvaja obsežne spremembe v obrambni strukturi države. Zakon Pentagonu nalaga pripravo načrta za pospešen razvoj in namestitev naprednega sistema zračne in protiraketne obrambe, imenovanega Zlata kupola (Golden Dome). Ta projekt, ki velja za ključno pobudo za zaščito domovine, se bo sprva osredotočil na Havaje, Aljasko in Guam, Pentagon pa mora do junija pripraviti podrobno študijo izvedljivosti in oceno stroškov za hitrejšo implementacijo. Vzporedno z raketno obrambo zakonodaja zahteva vzpostavitev sodobnega digitalnega okolja za testiranje in ocenjevanje vojaških zmogljivosti. Nova direktorica neodvisnega urada za testiranje orožja, Amy Henninger, je poudarila nujnost digitalne infrastrukture za simulacije kompleksnih sistemov. Ta razvoj vključuje tesno sodelovanje z zasebnim sektorjem, predvsem pri uporabi programske opreme za analizo podatkov in strojnega učenja. Cilj je ustvariti realnočasovne povratne zanke, ki bodo spremljale celoten življenjski cikel vojaške opreme. Izjemno zanimanje javnosti pa je sprožila objava nove zvezne enote Tech Force, ki namerava zaposliti 1.000 strokovnjakov za reševanje tehnoloških izzivov in implementacijo umetne inteligence. V prvem tednu po objavi se je za razpisana mesta prijavilo kar 25.000 Američanov. Zaposleni bodo na podlagi dvoletnih pogodb prejemali do 200.000 dolarjev letno, njihova naloga pa bo modernizacija podatkovnih storitev in povečanje kibernetske varnosti znotraj zveznih agencij. Ti ukrepi neposredno nadgrajujejo pretekle odločitve o deregulaciji umetne inteligence in reorganizaciji nabavnih služb vojske.

Po kitajskih vojaških vajah okoli Tajvana je odbor Kuomintanga (KMT) v mestnem svetu Novega Tajpeja izrazil, da kakršnokoli uničevanje regionalne stabilnosti in stopnjevanje vojaških spopadov ni v interesu tajvanskega ljudstva in bo zagotovo vplivalo na družbeno dojemanje in regionalni mir. Poudarili so, da se morajo izogibati čustvenim odzivom, pragmatično graditi vojsko in se izogibati konfrontacijam s parolami, saj kitajske vojaške vaje niso čustvena dejanja, temveč temeljijo na lastnem strateškem ritmu in taktični postavitvi. Opozorili so tudi, da je po prevzemu oblasti s strani DPP prišlo do nenehnega stopnjevanja kitajskih vojaških vaj okoli Tajvana, katerih cilj je tudi preprečevanje vmešavanja tujih sil v Tajvansko ožino.